„Pri tridesetih sem garal hard, a zagotovo ne smart,“ pravi uspešni glasbeni producent, menedžer in scenarist Jaro Slávik. Tri operacije hrbta, poškodbe ter leta visokih delovnih in športnih obremenitev so ga naučila, da je ključ ljubezen do sebe, s katero z roko v roki prideta tudi skrb za telo in um. Kaj danes počne za svoje zdravje, s čim ga je navdihnila Madonna in katerih razvad se mu za zdaj še ne uspe znebiti?
Vaše delovno življenje zagotovo ne sodi med tista, ki bi jih lahko označili za mirna. Kaj vam najbolj pomaga, da ga obvladujete?
Ne mislim, da imam kakšno posebej nemirno delovno življenje. Morda je v primerjavi z drugimi poklici nekoliko netipično – na treh celinah organiziram dogodke ali pomagam podjetnikom, upravljam umetniške kariere in se občasno posvečam tudi stand-up nastopom. A živim uravnoteženo življenje z veliko literature, športa in časa v naravi.
A nazaj k vprašanju: imam štiri glavna pravila. Prvo je enso/wabi sabi. Ko stvari ne gredo, jih ne silim na silo – tako kot je treba budistični krog enso naslikati z eno potezo, mora imeti tudi delo svoj flow. Drugo pravilo je 45 minut zbranosti in 15 minut počitka, med katerim grem na sprehod, vzamem knjigo, mirno tudi uteži ali kolebnico. Tretjič, čim več delegiram in omejujem količino odločitev, ki jih moram sprejeti čez dan. Preprosto skušam svoje življenje čim bolj poenostaviti. In zadnje pravilo je, da dajem poudarek počitku, regeneraciji in dobri prehrani – vključno z dopolnili. Ker sem nekdanji vrhunski športnik, različne vitamine in minerale jemljem že od svojega 28. leta. Telo včasih potrebuje več, kot lahko dobi samo iz hrane.
Ko veste, da vas čaka naporen dan in morate polno delovati vse do večera, imate kakšen svoj „operativni priročnik“?
Na splošno se zanašam na ravnovesje. Dober počitek je osnova, hkrati pa me napolni tudi gibanje. Vsak dan – ne glede na to, ali sem v Evropi ali v Dubaju – začnem s sprehodom ali tekom. Ne na tekaški stezi, ampak v naravi, zunaj na soncu, na zraku. Poskušam razmišljati o prihajajočem dnevu: kaj me čaka, kaj želim narediti in domisliti. Dan želim začeti v kreativnem, ne reaktivnem načinu, zato zjutraj ne odgovarjam na sporočila in e-maile.
Pomaga mi tudi prekinjeno postenje – lačna glava je bolj kreativna. Če pa čez dan ne želim narediti ničesar, si privoščim rogljiček in kapučino. :-) Sicer pa se trudim uravnotežiti tudi prehrano – na primer dopolniti hranila, ki bi mi lahko manjkala: kreatin pri športu, AAKG zaradi večkrat operiranega hrbta in na novo tudi vse, kar ponuja NOZONO. Tam sem se našel. Od NAD+ do magnezija. Vse, kar sem prej moral iskati in kombinirati, imam zdaj pripravljeno v kompleksnih formulah.
Dnevna podpora NAD+. Nočna regeneracija. Ena celovita rutina za dolgoživost
Kdaj ste se prvič zavedeli, da moramo skrbeti za telo in um, če želimo, da nam služita čim dlje?
Za telo sem skrbel sproti. A imel sem tudi zelo temačna obdobja, ko to sploh, res sploh ni šlo in sem propadal tako psihično kot seveda tudi telesno. Zadnji aha trenutek je prišel po selitvi v Dubaj, pred petdesetim letom. Zavedel sem se, da od vseh ljudi in likov, ki sem jih kdaj želel upodobiti ali biti, na koncu znam biti le jaz sam. In takega se moram naučiti sprejeti in imeti rad. Kar sploh ni lahko. Imeti morate moč, da si znate odpustiti, se sprejeti in začeti delati na sebi. In šele ko zares začnete skrbeti za svojo glavo, znate skrbeti tudi za svoje telo. To imamo, za razliko od možnih vlog in osebnosti, samo eno.
Imate občutek, da kot družba prihajamo do podobnega spoznanja – torej da smo za svoje zdravje do določene mere odgovorni tudi sami?
Ta odgovornost je vedno predvsem na nas. Le da tega nismo vedeli, ker je tukaj 40 let deloval tihi dogovor, da bo komunistična država poskrbela za vse in ljudem, ki v njej živijo, ni treba (in tudi ne smejo) ničesar reševati. Poleg tega ni nič lažjega kot piti alkohol, jesti nezdravo, binge-watchati serije, jemati droge … skrbeti zase je v naši civilizaciji pravzaprav nekaj protiintuitivnega. A ljudje se tega začenjajo zavedati. Učijo se imeti radi življenje, tudi kadar boli.
A vedno je veliko odvisno tudi od vzornikov. Imel sem izjemno srečo, da sem lahko delal z Madonno. V zabavni industriji verjetno ni večjega garača in bistrejše glave. Za zdravje in jemanje dopolnil je začela skrbeti že nekje pred tridesetim letom, da ji v zrelejših letih ne bi bilo treba trpeti. Ko smo leta 2007 pripravljali njen koncert v Moskvi, je ure in ure preživela v telovadnici, a je tudi veliko brala in skrbela za svoje ljudi.
V svoji karieri ste se srečali z ogromnim številom znamk, izdelkov in ljudi, ki poskušajo nekaj prodati. Kaj vas danes še lahko prepriča, da ne gre le za dobro narejen marketing?
Eden mojih učiteljev in mentorjev, legendarni Seymour Stein, glasbeni menedžer Madonne in Ramonesov, je vedno govoril, da je osnova uspeha pevca pesem. Njegova žena, newyorška nepremičninska magnatka Linda Stein, pa je govorila, da je osnova dobre nepremičnine njena lokacija. Jaz trdim, da mora biti uspešen izdelek predvsem kakovosten. Kakovost je torej absolutna osnova. Tega se ne da simulirati.
Drugi vidik je zaupanje. Jasno je, da se ne bo vsak kakovosten izdelek uveljavil v konkurenci. A prav tako je jasno, da bo vsak nekakovosten izdelek prej ali slej propadel. S tem z roko v roki prihajajo ljudje v ozadju, ljudje za izdelkom, njegovi ustvarjalci. Če znajo jasno sporočiti, čemu je izdelek namenjen, komu je namenjen in kakšne so njegove koristi, si moje zaupanje lažje pridobijo.
Kaj ste morali preveriti, preden ste privolili, da postanete ambasador NOZONO?
Imam se za sodobnega človeka, nenehno spremljam, o čem se govori, zato mi ni ušel niti trend longevity. Pred kratkim sem dopolnil tudi petdeset let, zato sem moral začeti s kompleksnejšim in bolj prefinjenim dopolnjevanjem prehrane. Pomembno vlogo pa sta odigrala tudi moj lokalpatriotizem in ljudje za znamko NOZONO.
Imel sem ponudbe tujih podjetij, v preteklosti sem dolgoročno sodeloval s kanadsko-švicarsko znamko, a kot pravim, prepričala me je predvsem kombinacija kompleksnega izdelka na svetovni ravni, ustvarjalcev NOZONO in dejstvo, da gre za domačo znamko. In predvsem deluje. Že po nekaj tednih se mi je izboljšala regeneracija, rezultat spanja pa imam po pametni uri nad 90 odstotki. Zato lahko z mirno vestjo priporočam naprej.
Ali danes za zdravje počnete kaj, kar se vam je pri tridesetih zdelo nepotrebno, zdaj pa brez tega ne gre?
Pri tridesetih sem vodil 17 držav. Ob tem sem bil mlad oče in še vedno igral košarko. Treninge sem imel dvakrat na dan, včasih tudi trikrat dnevno. Delal sem hard in sploh ne smart.
Danes dajem veliko večji poudarek regeneraciji in mindfulness. Razmišljam o tem, kaj počnem in kaj jem. Ob dveh zjutraj si ne dam več pomfrita ali bagete. Pravzaprav ob dveh zjutraj večinoma spim (če ravno ne letim ali ne potujem z nočnim vlakom). Še vedno treniram dvakrat na dan, vendar pametno – zjutraj tek ali kolo, zvečer uteži. A intervalno in intenzivno. Brez dolgih ur in ogromnih tež. Verjamem, da mi pomaga tudi dolgoletno dopolnjevanje prehrane ter da mi bosta rutina in premišljena prehrana omogočili, da ostanem tako aktiven vsaj do 70. leta.
Imate pa morda kakšno navado, za katero veste, da vam ne ustreza povsem, a se ji za zdaj še niste mogli ali pravzaprav niti niste želeli odpovedati?
O njih nerad govorim, a žal jih je še vedno kar nekaj. Še vedno znam precej „pretiravati“ pri hrani. K sreči sem nehal kaditi. Tudi z alkoholom nisva več prijatelja, o drugih substancah pa sploh ne. Prehodil sem že velik del poti, a še nisem človek, kakršen si prizadevam postati.
Poleg visokih delovnih obremenitev tudi aktivno športno udejstvujete. Kaj ste se o regeneraciji naučili na neprijeten način – torej tako, da ste včasih pretiravali?
Svojega telesa ni nujno, da poslušate – lahko se pretrenirate, lahko greste čez bolečino. A potem se ne morete čuditi, da telo na to reagira. Mene so to stale tri operacije hrbta, uničen gleženj, zlomljeno stopalo ob koncu kariere.
Zato danes do svojega telesa pristopam kot do hiše, v kateri živim in v kateri želim živeti čim dlje. Zato poslušam, ko nekje kaj pušča, ne deluje ali je treba popraviti. In tesnim ter popravljam …
Pogosto se govori predvsem o tem, kaj z leti izgubljamo – energijo, hitrost, odpornost. Kaj pa po vašem mnenju človek pridobiva in je lepo, da to z hvaležnostjo opazimo?
Širši pogled in preudarnost. Pa tudi smisel za humor, da se znamo spoprijeti s svojim propadanjem. Idealno pa tudi razum in sposobnost razmišljanja o tem, kako to preprečiti.
Osebno pa nobene od omenjenih izgub ne občutim. Na petdeseta sem se pripravljal in zdaj se pripravljam naprej.
Kaj vam pomaga, da leta, ki prihajajo, jemljete z distanco?
Ne zavedam se jih. Staranja si ne priznavam. Preprosto se trudim živeti tako, da bom čim dlje poln energije, in verjamem, da bo tako.
Jaro Slávik je slovaški producent, scenarist in umetniški menedžer z več kot tridesetletnimi izkušnjami v šovbiznisu. Sodeloval je s številnimi pomembnimi osebnostmi svetovne popkulture in deloval na mednarodnem prizorišču. Znan je tudi kot žirant v talentnih oddajah.
Danes živi v Dubaju, se aktivno ukvarja s športom ter ga zanimata zdravje in dolgoživost.
Share:
Průvodce (zdravým) stárnutím: Co se s tělem děje a jak stárnutí zpomalit?